Please enable JAVATM to use the Mini-AstroViewer night sky map.

Moon phase

Digital clock

World Clock Red

Vabljeni v fotoportal

ponedeljek, 31. maj 2010

komet C/2009 R1 (McNaught)


Primož Cigler
opisuje svoj dogodek :)

COBS Comet observers database

Joj po daljšem času, spet uklopitev med omrežje. Vesolje pa ne počiva tako kot vedno sveže in zanimive informacije tokrat se nam utegne posrečiti opazovanje kometa.
C/2009 R1 McNaught je opazen nizko ob jutranjem obzorju potuje iz smeri Pegaza, pod zvezdo Mirach proti Perzeju to je le Vzhodni del naba tako da preži "nevarnost opazovanja" zato previdno WARNING SUN!!! Sončni vzhod...
Tako kot vsi kometi, je McNaught je ledeni ostanek formacije nastanka sončnega sistema. Verjetno izvira iz Oortov oblaka, sferične kongregacije morda trilijona kometov in se lahko raztezajo četrt poti do najbližje zvezde.Ta Komet McNaught zdi se, da je v odprti hiperbolični tirnici, kar pomeni, da je to njegov prvi in verjetno zadnji obisk v notranjost sončnega sistema.

Updated Comet visibly

od junija 1-7,lebdi pod namišljeno črto, ki povezuje Mirach in Almaak. Od junija 13-15, se nahaja nekaj stopinj pod Mirphak: to je verjetno najboljši čas, za opazovanje, saj Luna ne bo okrog razsvetljevala nebo. V daljnogled ali majhen teleskop, bo komet zgledal fuzzy ter podaljšan in povsem v nasprotju z ostrimi točkami podobnih zvezd.

Kot večina kometov, bo McNaught svetlejši, kot se bo prebližal soncu proti koncu meseca. To pa pomeni, da ga je težje videti. Po 15. junija se zdi, da se spusti približno eno stopinjo nižje na nebu vsak dan in s tem se pribljiža svetli Capelli ob sončnem vzhodu. Ob koncu meseca, se komet zasuka za sonce, nato pa se znova pojavi na južnem nebu preden izgine iz pogleda.



več o tem na straneh:


comet chasing


Martin piše:

C/2009 R1 McNaught - Naked Eye Comet for June?
UPDATE 8.Junij 2010
Now is the time to be hunting down comet C/2009 R1 McNaught which is fast becoming a fairly spectacular object for observers at mid northern latitudes. Visual observers have already placed the comet at mag +5.1 (Peter Horalex) which means this is technically a naked eye object!, and a very easy catch in binoculars and telescopes. The comet has a large green coma (head) with bright central condensation and a ghostly ion tail (sometimes called a gas or plasma tail) pointing directly away from the Sun for more than 1 million km through the solar system. The coma should get brighter, and the tail longer, as it makes its closest approach to Earth on June 15th (1.13 AU) before making it's closest approach to the Sun on July 2nd at 0.4 AU. The comet will be at it's best in late June when it could peak at mag +2.0, or in other words as bright as Polaris, the North Star. This peak magnitude is highly speculative at the moment because comets are notoriously unpredictable, especially 'fresh' Oort cloud visitors so expect a true visual mag (m1) between +4.0 and +2.0, however if there's an outburst then we could be in for a real treat!

Between June 9th and 10th McNaught passes close to the open cluster M34, then continues moving to the east with a gradually diminishing elongation which means it's getting closer to the Sun and lurking within a very intense twilight background. By mid June it passes through Perseus below Mirfak and near the end of the month it can be found within Auriga making a close pass by Capella on the 21st-22nd before we loose it within the Sun's glare in Gemini by early July. There's nothing better than a bright comet on a muggy Summer's night so make a point of observing this transient visitor before it retreats back into the cold depths of the solar system when we will never see it again. Comet's are special, they look incredible, pack strong emotional connection with historical observers, and may hold secrets to how the Earth formed and the humans on it. As always I will be keeping you updated on the latest events when they happen. For new observers here's a page I done years ago on observing comets.

Update: Now mag +6.7

Will we get a naked eye comet this June?, at the moment this certainly looks like a real possibility. Comet C/2009 R1 McNaught has now appeared in the morning sky and can currently be found in Pegasus (at the time of writing) within the bright glow of morning twilight low in the NE. The comet will pick up in both speed and brightness as it makes a beeline for the Sun with perihelion taking place during July when R1 will be 0.4 AU from Sun, however this will occur on the opposite side of the Sun as seen from Earth so the chances of a truly bright or 'great comet' are almost zero unless a violent eruption and subsequent outburst happens, which most certainly cannot be ruled out. McNaught is already two magnitudes brighter than expected, in fact, Con Stoitsis from Australia estimated its brightness at mag +7.8 on May 18th, and considering the rapid rate of brightening, it could reach mag +7.0 by the end of May. If the current brightness trend holds for the remainder of the apparition then R1 could reach mag +3.0 with more optimistic sources giving a value of +2.0 which is similar in brightness to 'Polaris' the 'Pole Star'. However one must keep in mind that this maximum magnitude prediction peaks during July when the comet will be at a very small elongation from the Sun and unlikely to be visible from the ground although a nice show within SOHO's LASCO C3 camera is likely.

The period of interest for ground based visual observers is from May to late June when the comet should be a very easy target for small binoculars, and possibly even a faint naked eye object in the N sky. If R1 was placed higher in the sky during a darker time of year then it would be an exciting object easily visible without optical aid. Our current apparition is not a good one with several factors against us, the main two being the comet's location low in the sky where it will be fighting with atmospheric extinction for attention, add in the intense twilight glow which is visible all night long for observers at mid northern latitudes and you have a challenge. This comet will be low in the twilight glow as it moves across the NE to N in a sky which never truly gets dark. The good news is that the comet should be visible all night long giving observers plenty of opportunity to hunt it down on those wonderful mild late Spring nights. On a positive note McNaught does pass through several distinctive constellations which have an abundance of bright stars which will greatly aid with star hopping techniques for beginners.

Where to find it?, from late May onwards R1 will be moving to the NE at 1.5 degrees (3 full Moon diameters) per day so it really will be moving swiftly among the background stars, new observers must keep this in mind when using star charts and focus their hunting ground on the period at least 24 hours ahead of the current day because these kind of comets tend to be further ahead than one might think, this is worth taking note of if you are new to comet observing. By late May R1 moves from SE Pegasus into Pisces, between month's end and early June it passes between southern Andromeda and Triangulum where it can be found above M33, it's worth noting that an astrophotographer with a DSLR could capture M33, R1, and M31 in a single frame at this time. During mid June R1 will pass very close to M34 in Perseus the treks south of the naked eye star Alpha Persei (Mirfak). In late June McNaught will pass extremely close to the naked eye star Capella in Auriga before disappearing into the solar glare during July within Gemini when it can be found between Castor and Pollux.

Comet McNaught & Rare Noctilucent Cloud Photo Opportunity!

Before the excitement of a bright comet subdues our sense of reality we must take into consideration one important factor, R1 McNaught is what's known as a 'New', 'Fresh', or 'Oort Cloud Comet'. This means than R1 is making it's very first trip into the inner solar system after spending much of it's life locked in a frigid slow moving gravitational dance along with millions of other comet nuclei, for some reason, such as the gravitational nudge from a passing star, this comet was sent from it's home on a long journey towards the Sun where it will finally be seen by human eyes during 2010, after which it will never be seen again during our lifetimes, this is a long period comet moving in a Hyperbolic orbit, these guys have the ability to produce surprises which can either thrill or disappoint Earth-bound observers.

If the nucleus is very volatile then R1 could experience a dramatic outburst causing it to flare in brightness becoming an exceptional naked eye object although comet experts are skeptical that this will happen, on the other hand the current increase in brightness being reported could shut down and turn the June event into a 'damp squib' as many observers like to call it. All in all it does look like we will be treated to a binocular, or possible naked eye comet next month. Considering the closing perihelion distance there's no reason to doubt that the comet could sport a nice gas or dust tail, I certainly hope it's the latter. However the comet is only half of the show, the other half are the NLCs.

What I do find exciting about the comet situation during June is the potential for a stunning rare visual and photo opportunity with a bright comet and Noctilucent Clouds (NLCs) visible at the exact same time!. Never to my knowledge has such a double event happened before with these two transient subjects, so I should reiterate that this will be an extremely rare event indeed, and something which I've never observed before in my life. Look again at McNaught's path during June, it passes through Perseus and Auriga, these are the two primary constellations in which NLCs can be found every year, check my NLC galleries and see for yourself where these constellations are in relation to NLCs in the image. In summary, comet C/2009 R1 McNaught might be a naked eye object (perhaps subtle) in close proximity too, or within any bright NLC displays which appear during this period.

Imagine the view through binoculars of a fuzzy comet and bright false nucleus with a tail unfurled across the FOV while at the same time be treating to the stunning sight of electric blue-coloured bands and waves of NLC actually moving through the field and over the comet in real time - this would be a truly awesome sight to witness and an amazing imaging chance for those with fast zoom lenses. The dust particles which are the source of NLCs are believed, by many, to be particles from micro meteor activity entering the Earth's atmosphere where it gets incased in ice within the upper Mesosphere, these meteoritic particles originally came from ancient comets - so to actually see this connection visually at the same time is really exceptional indeed. Let's hope for a good show from both McNaught and the NLCs and for memories which will be treasured forever. I will be updating this section with the latest information closer to the time - thanks for reading.

sobota, 15. maj 2010


Spremenljivke ali spremenljíve zvezde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja. Navidezni sij in pogosto tudi absolutni izsev nekaterih zvezd se časovno gledano spreminja in niha. Naše Sonce je dober primer za zvezdo, katere absolutni izsev se relativno zelo malo spreminja; po navadi približno 0,1 % v 11-letnem Sončevem ciklu.

Razlikujemo naslednje tri vrste spremenljivk:

* Prekrivajoče spremenljivke; pri tem gre za dvozvezdja, ki se z medsebojnim kroženjem prekrivajo.

* Utripajoče spremenljivke; pri tem se velikost teh zvezd spreminja bolj ali manj periodično in s tem povezano se spreminja tudi njihov absolutni izsev in navidezni sij. Večina zvezd preide to nestabilno stopnjo razvoja med svojim razvojem, praviloma pa po tem, ko zapustijo področje glavnega niza. Razlikujemo:

- Kefeidne spremenljivke; njihovo periodo lahko povsem natančno določimo in priredimo njihovemu absolutnemu izsevu. Tako jih uporabljamo za določanje oddaljenosti sosednjih galaksij in za preverjanje astrofizikalnih modelov. Pravzaprav bi lahko zanje rekli, da so svetilniki Vesolja in zaradi tega izredno pomembne.

- Spremenljivke tipa Mire (po zvezdi Mira v ozvezdju Kita (ο Ceti)). Njihova perioda je daljša in bolj nepravilna in nepredvidljiva od periode kefeid.

- Spremenljivke tipa RR Lire; pulzirajo v rednih presledkih in s tem v zvezi imajo krajšo periodo. Imajo približno 90–kratni absolutni izsev Sonca.

* Eruptivne spremenljivke: za krajši časovni presledek zasvetijo močneje. Ti izbruhi se ponavljajo v bolj ali manj rednih presledkih. Razlikujemo:

- Pritlikave nove ali kataklizmične spremenljivke; pri tem pridejo v poštev rentgenska dvozvezdja z masnim prenosom zvezdne snovi z rdeče orjakinje k beli pritlikavki. Te lahko izbruhnejo v nekaj sekundah.

- Nove; pri njih poteka masni prenos od rdeče orjakinje k gosti spremljevalni zvezdi, pri kateri se lahko zaradi dosega kritične mase (gostote in pritiska) na površini teh zvezd eksplozivno odvije jedrsko zlivanje, podobno kot pri vodikovi jedrski bombi.

- Supernove; pri njih gre za veliko podtipov, pri katerih gre pri podtipu supernov Ia tudi za pojave v dvozvezdju. Samo podtipi Ib, Ic in II naznačujejo konec razvoja zelo masivnih zvezd.

Poleg teh zvezd obstajajo tudi zvezde, ki nakazujejo odmike vrednosti v navideznem siju, a jih ne prištevamo k spremenljivkam, npr. pulzarji. Pulzarji so hitro vrteče se nevtronske zvezde, ki na svojih magnetnih polih sevajo curke plazme. Ker njihova vrtilna os ne sovpada z magnetno osjo, utripajo v rednih časovnih predsledkih (tudi v delčku sekunde pri milisekundnih pulzarjih). Sprva so jih imeli celo za signale zunajzemeljske civilizacije. Tudi črne luknje lahklo za kratek čas izbruhnejo, ko nanje (na akrecijski disk) doteka dodatna zvezdna snov. Njihovo sevanje se časovno ne spreminja periodično, temveč neredno in nepredvidljivo.

AAVSO American association of variable star observers



video: Variable stars

Astronomy magazine

top12 naked eye

Variable Stars

petek, 14. maj 2010


Nekaj malega opisano kaj vse se dogaja v vesolju kot prostor in čas.

Zvezda kot Sonce

Satelit Moon


Moon kvadrant

Planeti Sončevega sistema


Telesa Sončevega sistema





Universe fenomenom

spremenjlive zvezde
črne luknje

Latentno vesolje

anti energija
avtor: Franc Rozman



četrtek, 13. maj 2010

Zvezda WR 104

slika: WR 104 odkrita leta 2000, animacija prikazuje spiralni vzorec dveh zvezd v rotaciji, kolkulacija kaže da bo žarek zgrešil "glavnem gamma-ray burst" severni pol pa je rahlo zamaknjen za 1stopinjo vsmerjen proti Zemlji.

Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso. Naše Sonce vsako leto izgubi približno 10 na −14 svoje mase, Wolf-Rayetove zvezde pa običajno 10 na −5 Sončevih mas, oziroma v milijon letih do 10 Sončevih mas.
WR zvezde so zelo vroče in masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zelo hitro izgubljajo svojo maso, na koncu življenjske poti pa eksplodirajo kot supernove.

Wolf-Rayetove zvezde so zelo vroče, s površinskimi temperaturami v območju od 25.000 do 50.000 K. Njihovi izsevi so od 100.000 do milijon Sončevih izsevov.

Verjetno je bila zvezda, ki je 9. januarja 2008 v galaksiji NGC 2770 eksplodirala v supernovo (SN 2008D), Wolf-Rayetova zvezda. To je bila prva supernova, ki so jo opazovali neposredno med njeno eksplozijo.

SN 2008D



bad astronomy

torek, 11. maj 2010

Dnevnik opazovanj

Februar 8 2010

Temperatura : -8 celzija
Vidljivost : kar v redu, čeprav moti svetloba luči opazujem

Najprej sem si ogledal Jupiter, lunce nevidljive zelo nizko na obzorju kašne 5stopinj azmita ga že ni več...
Na nebu se je kot prvi pojavil Orion z njegovo najsvetlejšo zvezdo Betlegezo magnitude 0,45, zelo dobro je bila vidna meglica M42
znotraj zveze oblečene v mehek blažen plašč. Samoroga sem izpustil je slabo vidljiv, na hitro sem pokukal v ozvezdje Velikega pes z zvezdo Sirij pa M41
razsuto kopico, vseh članic te kopice nekje 100 zvezdic. Auriga oz Voznik spregledal NGC 2281 kar oddaljena od druge najsvetlejše zvezde Bete Menkalinan ostale razsute kopice dobro vidne M37,M36,M38 tako neverjetno lepo opažene.
V Dvojčeku M35 odprta kopica, Eskimo planetarna meglica NGC 2392 iskana je pa to malo pod 63 gem v daljnogledu nevidno.
V Biku M1 lepo viden ostanek supernove, Heliade in Pleade. Ozvezdje Ovna krasijo 4 svetlejše zvezdice najsvetlejše Alfa Hamal in Beta. Viden tudi Triangel in njegova galaxia M33 težko a difuzna večja packa.Pod Almaakom v Andromedi vidna odprta kopica NGC 752 ter seveda slavna andromeda M31 res lepo opazna, nadaljeval sem v Pegazu
nič kaj vidno pa tudi svetlobno onesnaženje v ozračju. Kasiopea sledil sem zvezdi Ruchabach in okoli nje zasledil 3kopice M103 malce
bližje še NGC 669 ali 663 in malce levo od zvezde še NGC 457. oplazil sem se skozi rimsko cesto v zenitu Perseus čudovito ozvezdje polno zvezd
najbolj opazna zvezda Mirphak magnitude 1.75 , lepo vidna kopica M34 malo nižje od druge najsvetlejše v tem ozezdju modrega Algola magnitude 2.
V Menkibu "Ksi nad njo se zavedal obstoja veličastne rudeče meglice drugače imenovane California nebula.
In še za konec ura 23h prvč videno ozvezdje Puppis še nepopolno na severni hemosferi kopica M93. Lahko noč

Februar 9 2010

Prek obsrvatorija v Ameriki
Objekt: Kvazar 3C-273
Start Exposure: 02:51:18
Exposure Time: 60.00 sec

* Razdalja: 2 milijardi svetlobnih let
* Ozvezdje: Devica

Čeprav je videti kot običajni zvezda je 3C273 pravzaprav v daljni galaksiji z ogromno črno luknjo v središču.
Požrešna črna luknja je tako svetlobna da sije svetlejše za trilion sonc. In dejstvo, 3C273 je ena od najsvetlejših objektov v vesolju.
Mogoče zgleda manj impresivno kot kašen drugi objekti svetloba, ki je tu zajeta začne svojo pot življenja ko na Zemlji ni bilo nič,ampak samo bakterije!

3C-273 ima označbo tudi HIP 60936 pa PGC 41121 "Stellarium magnituda 12.9

Februar 12 2010

Na JZZ kašne 8 do 5stopinj azimuta ugledal prvič Venero Magnitude -3.57, dokler jo niso lepi barviti oblaki zakrili, kar pa me je danes
fasciniralo je bilo opazit oblakce z barvito lepo, nežno barvno mavrico, namreč spodnji pas oblaka je imelo beli prehod v roza in zeleno barvo ta pojav
se tudi imenuje irizacija kadar so deli oblakov zelo fini te sestavljajo vodne kapljice enake velikosti, lahko lom svetlobe, ki gre skoznje, povzroči barve
govorim o irizaciji ali mavričnih oblakih. Da sem se pripričal če rez sm ugledal Venero mi je potrdilo opazen svetel objekt kasneje na nebu Jupiter
trenutno 8 stopinj azimut opazen na nebu ura 17:36 opazovanje se nadaljuje pregled še messarjevih objektov, heliade in pleade itd...

Februar 13 2010

Maškarada moteno opazovanje, na zahodnem delu zahaja Sonce, večje plasti oblakov moti opazovanje Venere ugledal Jupiterja ravno zahaja.
Danes sem se malo drugače angažiral na opazovanje s sabo sem vzel tudi flašo soka in knjigo gledamo ozvezdje za binota. Vlaga je delala svoje
kjub mrazu je opazovanje začelo malo sem prej pošpeglal na okoli na pamet kje vem kaj se nahaja slavna andromeda itd.. potem sem se zagledal v GEMINI
ozvezdje Dvojčka opazoval sem oddaljene zvezde in to tudi do 5000x svetlejše od našega Sonca, pulzar v M1.... pa kopico ne opazena kopica težko zaznavna tudi v teleskopih.

Februar 14 2010

Skupaj z Petro sva se odpravila na vrh Ročinja na jasi gledala nebo, Perzej v zenitu, Auriga - kočijaž, Mars v raku, mali pes, Sirij svetleča zvezda najbolj je
osupnila ob pogledu na slavno M31 Andromedo, všeč sta ji bili Plejade v daljnogledu sam sem previrel tudi galaxiji M81 in 82 Bode's Nebulle vidna v Velikem Medvedu...
Orion res lepo viden v zimskem času pokazal sem slavno meglico M42 kjer se rojevajo nove zvezde, opazovanje smo kaj hitro končali kljub mrazu hehe.

Februar 15 2010

Joj ta dan je bi pa res vsaj z začetka neučakan na prihod Venere na nebu, skozi binota vidna svetlejša premikajoča pikica Venera v ozadju rahlo belkasti oblaki obarvano
z rozastimi progami, je pa tudi moje horoskopsko znamenje. Venera glede same mase in velikosti zelo podobna naši Zemlji za malo je manjše, temperatura na njej je tam okoli 450-470°C
kar je res veliko, posledica Co2 v ozračju planeta tega je 96% ostalo dušika je kot pravijo da green house effect globalno segrevenje namreč zgornja plast ne dopusti uhajanje s tem odbiva
in se ozračje segreva na višji višini atmosfere je tam nekje 32°C. Še ena zanimivost Venere je da nosi ženska imena planet naj bi namreč bila boginja edini pripadnik moškega spola je gora
kašnih 11km visok imenovan Maxwell, kasneje se je pooblačilo lunce Jupiterja nisem videl.

April 6 2010

Evo po dolgem času se spet oglašam danes je bil pa res poseben dan za opazovanje kot prvo sm si ogledal na Z delu ob sončnem zahodu Venero in njeni ljubimec Merkur. Napravil sem par
fotografij in posnel filmčke za nadaljno obdelavo slik. Vlaga pa transparenca je bla kar zadovoljiva tam dam oceno ene 8 pol kasneje pa malo slabše se pa opazi da opazovanje v pomladnih dnevih
ni več tisto kar je blo v zimskem. Kasneje sem se z binotom odpravil na opazovanje DSO kot prva si ogledal dvojčka opaziš ju po zvezdi Castor pa Polux in v njem njegova vidna razsuta kopica M35 pa ozvezdje Voznik
z 3 kopicami M37 M36 M38, nižje na obzorju tudi v Kasiopeji vidna kopica NGC 457 pa Perzej s kopico NGC 1529 mislim da prvi krat vidna. Planetek Mars pa Saturn arhivirana in opazovana.
Spika vidna V Devici zelo me je pa presenetlo V ozvezdju Coma Berenices zelo svetle zvezdice tam ene 5 magnitude označbe 12,13,14,15,16,17Com itd.
V Cenes Venatici prvič vidna galaxyija M94 od tam pa sem se odpravil še na veliki Medved ozvezdje in našel galaxijo M101 7.7M.
V Bootes najdu najsvetlejšo zvezdo Arcturus pa kopico M3 pravzaprav ta spada v ozvezdje Canes Venatici pol pa še Corona Borealis vidna pa končno pričakovano ozvezdje Herkul s prelepo kopico
M13 pa M92 aja pa V levu mislim da opazna zelo svetla zvezda HIP 49220 ene 6M kar se pa mislil da je asteroid Vesta nič hudega sem pa prepričan da tudi tega nisem spregledal oplazil sem pa le jo.
Mačke lahko noč, glasna Sova ki mi je glasno pela celo noč ti pa tudi.

April 7 2010

Večer je lep sploh pa Venera in Merkur tudi Saturn je bil res nežno rumene barve spokojen . Na kratko bom opisal kaj sem videl in kaj novega. V Devici cela jata galaxyij nč vidu malo navzgor proti
Coma Berenices spet lepo vidne razsute zvezdice pa nov viden objekt kopice M53 malo levo Canes venatici M3 vidna. Pol pa akcija v napad na galaxije vidna Wkirpool M51 pa M101, dvozvezdje Alkor&Mizar
pa Bode's nebulae galaxy M81 pa M82 lepo vidna. Danes viden tudi Minor Leo drugače mali lev lociran takoj nad velikim Levom no ko sm že pri levu se zalitem še na o E leo tam najdem asteroid Vesto kašne drugi največji v našem solarnem sistemu 500km premera. Galaxiji M65 M66 ta pa je svetlejša od sosednje. Ne igra pa vloge tu magnituda galaxije skratka pomembena je tu razdalja v dolžino galaxije ta pa je lažje opazna če skupek svetlobe v sami točki. Klasika ozvezdje Voznik, Dvojček, Kasiopea kot včeraj no pa še ta kopica M103 open cluster. To za danes vse nebo je malo prekrito z dimom nočnih dimnikov grem počivat še eno štravbo pojem pa kozarec mleka.

ponedeljek, 10. maj 2010

Astronomy binocular

BINO je zakon, glejte kar se tiče mojega prvega nakupa tudi sam nisem vedel kaj bi bilo najbolje, zato malo sem pobrskal po literaturu. Najbolj primerena razlaga zame je bila ta jo bom kar navedel: naša zenica očesa je v oddvisnosti z izstopno zenico v okularju, vsak človeški faktor ima drugačno veličino zenice očesa predvideva se, da mlajši tam nekje 7mm, odraselemu človeku pa se z leti zenica krči tam nekje na 5mm pri 40-50 letih naprej. In kako se to izraža z daljnogledom navedem primer: recimo 10x50 prvo število pomeni povečava drugo število pa širina odprtine, ta pa je za opazovanje neba zelo pomembna. Izračuna pa se da število 50:10=5 tako dobimo 5mm izstopne svetlobe skozi okular daljnogleda, kar pomeni da za mlajšega bi bilo to manj vpadne svetlobe na zanico očesa ker jo lahko več sprejme starejšem pa ravno prav. Če bi vzeli za primer še 10x70 pa ravno obratno se pravi v korist mlajšemu. Je pa seveda razlika v teži, zato je priporočlivo imeti stojalo ravno tako velja za binokularje z večjo povečavo nad 10X ...

Messier objekti

Med leti 1758 to 1782 je Charles Messier, francoski astronom (1730 - 1817), zbral okrog 100 svetlih megličastih objektov, ki so služili le za to, da jih astronomi ne bi zamenjevali s kometi. Zakaj taka vnema? V 18. stoletju si namreč postal slaven, če si odkril komet. Danes je najbrž nekaj podobnega, vsaj v svetu astronomije. Nesporno pa je to danes eden najbolj priljubljenih katalogov, vsaj med amaterji (poznani so Messierjevi maratoni itd.), čeprav katalog ni imel prav tega namena.

povezava: messier object


Foto: MP date: 22.5.2010 time: 23:13


Foto:MP datum: 23.5.2010 čas: 20:41


moja nekdanja profesorica

Binocular Mounts


1 2 3 4 5 6 7 8

part of milky way

rimska cesta

Vodič po vesolju

Universal Converter

Luna avtor:Dmitry Makolkin

Luna  avtor:Dmitry Makolkin
Luna da padeš dol


current night sky over Ljubljana
Sky map by AstroViewer®

Crop Circles

Sprehod skozi vesolje